Loggia
Loggia v Kopru je služila, tako kot drugi tovrstni prostori širom beneške republike, za prizorišče za javne zadeve in družabne dogodke v središču mesta.
Loggia je bila pomemben prostor za mestno elito, kjer so se zbirali, se pogovarjali in sprejemali pomembne odločitve. Med leti je seveda Loggia doživela različne arhitekturne spremembe in prenove, ki so ji dale današnji značaj.
Njena arhitektura združuje različne vplive, vključno z beneško arhitekturo renesanse. Značilne so bogate kamnite obloge, arkade in okrašeni detajli, ki odražajo takratne estetske standarde.
Tu je zdaj že dolga leta kavarna, ki plemeniti ponudbo na Titovem trgu.
Kaj je "loggia"?
Loggia je arhitekturni element, ki se uporablja v stavbah kot odprto pokrito območje, običajno na zunanji strani stavbe. Gre za vrsto odprtega hodnika ali terase, ki je praviloma podprta s stebri ali stebriči, pogosto pa je obdana s steklenimi ali odprtimi stranicami. Loggia se lahko nahaja na različnih delih stavbe, kot so fasada, notranje dvorišče ali celo na višjih nadstropjih, odvisno od arhitekturnega načrta.
Ta arhitekturni element izvira iz italijanskega dizajna in je pogosto povezan z renesančno arhitekturo. Loggie so bile pogosto uporabljene v palačah, cerkvah, muzejih in drugih javnih ali zasebnih zgradbah kot prostori za druženje, počitek ali razstavljanje umetniških del. Poleg tega, da ponujajo prostor za sprostitev na svežem zraku, loggie dodajajo tudi estetsko dimenzijo stavbi, saj lahko služijo kot okrasni elementi, ki obogatijo njeno zunanjo podobo.
